Naša naselja

Bič

Vas leži severno od avtoceste A2, vzhodno od Ivančne Gorice. Cerkev sv. Martina ima romansko ladjo in prizidke iz 17. stoletja.

Cesta

Majhno naselje leži zahodno od Velikega Gabra. Spada v zgodovinsko pokrajino Dolenjsko in statistično regijo Jugovzhodna Slovenija.

Dobravica pri Velikem Gabru

Majhno naselje leži jugozahodno od Velikega Gabra, tik južno od avtoceste A2. Današnje razširjeno ime uporablja od leta 1953.

Gombišče

Naselje vključuje zaselek Vrh. Cerkev sv. Jerneja je gotska stavba, ki je bila predelana v 17. stoletju.

Male Dole pri Stehanji vasi

Majhno naselje leži neposredno zahodno od Stehanje vasi. Iz Male Dole se je v Male Dole pri Stehanji vasi preimenovalo leta 1953.

Mali Gaber

Vas leži severozahodno od Velikega Gabra. Cerkev sv. Mihaela je bila prvič omenjena leta 1643 ter pozneje večkrat temeljito prezidana.

Medvedjek

Naselje leži vzhodno od Velikega Gabra. Pri Medvedjeku je spomenik dogodkom iz osamosvojitvene vojne, na območju pa so odkrili tudi železnodobno in rimsko grobišče.

Pristavica pri Velikem Gabru

Majhno naselje leži zahodno od Biča, avtocesta A2 pa poteka ob njegovem južnem robu. Razširjeno ime uporablja od leta 1953.

Stehanja vas

Vas leži južno od Velikega Gabra in avtoceste A2. Cerkev Povišanja sv. Križa je dobro ohranjen primer gotske arhitekture iz 15. stoletja.

Stranje pri Velikem Gabru

Naselje leži ob reki Temenici, severno od Velikega Gabra. Med letoma 1885 in 1903 so tu raziskali rimsko grobišče s petdesetimi grobovi.

Velike Dole

Majhno naselje leži ob regionalni cesti, ki iz Zagorice pri Velikem Gabru vodi proti Žužemberku.

Veliki Gaber

Vas leži severno od avtoceste A2 in je središče krajevne skupnosti. Župnijska cerkev sv. Urha je bila leta 1910 zgrajena na mestu starejše cerkve.

Zagorica pri Velikem Gabru

Gručasta vas stoji v dveh dolinskih zajedah in na vzpetini med njima. Na območju so odkrili arheološke plasti iz več zgodovinskih obdobij.

Žubina

Majhna vas leži severno od Velikega Gabra. Cerkev Svetega Duha ima ladjo iz 15. stoletja, ki so jo v 18. stoletju podaljšali in obokali.